»Puma« na začasnem delu v Ljubljani, ki občuduje Andraža Šporarja

Ljubljana – Boateng je statistično gledano najpogostejši priimek v Gani – vsak peti Ganec namreč nosi omenjeni priimek -, obmorski državi v Zahodni Afriki, ki šteje približno 20 milijonov prebivalcev.

Med srečneži, ki se lahko pohvalijo z v športnih krogih – predvsem nogometnih – zelo prepoznavnim priimkom, je tudi najbolj zveneča okrepitev aktualnih slovenskih državnih prvakov. Kingsley Boateng je v začetku tedna z Olimpijo podpisal dolgoročno, 3,5-letno pogodbo, ki je pokazatelj, da vodstvo kluba iz slovenske prestolnice zelo resno računa na Gančev velik prispevek k uresničitvi visoko zastavljenih ciljev.
»Še kako dobro se zavedam, da navijači in na splošno vsi, ki so tako ali drugače povezani z Olimpijo, pričakujejo od mene veliko zadetkov. Ne nazadnje igram na položaju krilnega napadalca, želim si dodatnega napredka, saj bom le tako lahko prispeval pomemben delež k moštvenemu uspehu,« trezno in povsem neobičajno za nogometaša, ki se je med drugim preizkusil tudi pri slovitem AC Milanu, razmišlja najodmevnejša okrepitev zeleno-belih v zimskem prestopnem roku.

Kingsley se je rodil 7. aprila 1994 v drugem največjem ganskem mestu Kumasiju in že pri petih letih s staršema migriral v nam bližnjo Italijo. Natančneje v Pordenone, kjer je odraščal, se naučil italijanskega jezika in zaradi vse boljših iger prejel vpoklic v tamkajšnjo izbrano vrsto do 21. leta.
»Za tiste, ki morda ne vedo, lahko povem, da sem prejšnje leto igral tudi proti slovenskim vrstnikom, in moram priznati, da je v Sloveniji veliko število nadarjenih nogometašev. Še posebej mi je padel v oči Andraž Šporar, ki je pravi strup za vsako obrambo. Njegov izkoristek ustvarjenih priložnosti je naravnost izjemen. Zato me ne čudi navdušenje, ki ga vedno znova kažejo naši navijači, ko beseda nanese nanj in njegove predstave v zelenem dresu,« brez kančka sicer nam zelo dobro znane zavisti o svojem »konkurentu« z navdušenjem pripoveduje 22-letni Boateng.

Zaradi svoje temne polti in izjemne hitrosti je že zelo zgodaj dobil prav poseben vzdevek: »Za prijatelje in znance sem 'Puma'. Odlikuje me namreč hitrost, sicer sem tudi značajsko kar igriva oseba, rad se pohecam na svoj in tuj račun, vendar do določene meje, jasno. Blizu mi je tudi črni humor, osebno pa nimam težav niti zaradi temne polti, saj je omenjena telesna lastnost nemalokrat na mojem repertoarju raznih šal in zbadljivk… Vsekakor pa mi dobra volja in optimizem lepšata dneve.«

V teh nekaj dneh, odkar je član Olimpijine slačilnice, je navdušil vse s svojo preprostostjo, smislom za humor in odkritosrčnostjo. Za Ljubljano pravi, da je prelepo mesto, ki ga hitro in zlahka vzljubiš. Zaradi napornega urnika priprav na spomladanski del sezone, za katerega imajo v zmajevem gnezdu velike načrte, si še ni uspel ogledati središča slovenske prestolnice.
»Edina stvar, ki jo imam v mislih, je čim boljša priprava na spomladanske izzive. Za obiske kulturnih in ostalih dogodkov bo še čas. V Ljubljano sem v prvi vrsti prispel, da bi osrečeval naše najzvestejše navijače; vem, da jih je ogromno, zato bo še toliko večji motiv igrati v zelenem dresu.«

Ko je govora o našem glavnem mestu, Kingsley ponudi še eno zanimivost: »Z Žanom Benedičičem sva v preteklosti branila barve AC Milana, s katerim sem bil sploh prvič v vaši državi. Med drugim tudi v Ljubljani, vendar le za kratek čas, zato si nisem uspel ogledati praktično ničesar. Se pa že veselim prihodnjih dni in mesecev, ko bom imel malce več časa tudi za spoznavanje vaše lepe dežele.«

Toda Žan Benedičič ni edini slovenski nogometaš, ki je dobro zapisan pri našem tokratnem sogovorniku.
»Pred leti, ko je prišel v mladinsko šolo k milanskemu Interju, sem spoznal Nemanjo Mitrovića, za katerega lahko povem vse najboljše in najlepše. Dobro se poznava tudi z Ezekielom Hentyem, ki mi je toplo priporočil prihod v Olimpijo… V teh dneh največ časa preživim z Blessingom Elekejem, ki mi pomaga s prevozi na treninge, drugače pa se čuti, da so odnosi znotraj moštva zdravi, da se vsi skupaj zavedamo, čigave barve zastopamo. Veliko boljše in lepše se je boriti za lovorike, kot pa za sredino lestvice ali za preživetje,« iskreno priznava Kingsley Boateng.

Ne glede na to, da igra na levi strani napada, je njegova močnejša noga – desna. Kot pravi, je to tudi eden od izzivov na njegovi poti do vrhunske ravni, ki jo želi doseči v prihodnosti: »Dandanes vrhunski nogometaši odlično obvladajo žogo z obema nogama; še več, če želite uspeti v vrhunskem nogometu, kar pomeni igrati v eni od močnejših evropskih lig, je potem to, kar sem ravnokar povedal, pravzaprav nuja. Sebi vedno znova postavljam višje cilje, Olimpija je zagotovo eden od teh, le od mene je odvisno, ali bom znal izkoristiti to edinstveno priložnost. Prepričan sem, da sem zmožen upravičiti zaupanje vodstva kluba.«  

Kingsley Boateng je eden tistih nogometašev, ki kljub svoji mladosti že razmišlja tudi o času po koncu aktivne kariere. V Trstu namreč študira športni menedžment…
»Starša sta mi vedno govorila, da je poleg nogometa pomembna tudi izobrazba. Glede usklajevanja šolskih in športnih obveznosti nikoli nisem imel nikakršnih težav, in če sem povsem iskren, bi bilo moje življenje brez dodatnih obveznosti precej dolgočasno.«

V Olimpiji želi pustiti globok pečat, osvojiti čim več lovorik, okusiti čar igranja v enem izmed dveh evropskih klubskih tekmovanj ter, ko napoči pravi trenutek, se znova preizkusiti v eni od močnejših lig na stari celini. Vse to in še več je Kingsley Boateng – najodmevnejša okrepitev zmajev v novem koledarskem letu 2017…

#verjamemvzmaje