Nekdaj so v Olimpijo prihajali zaradi imena, zdaj zaradi dobrega dela

Andrej Razdrh  je na čelu mladinskega pogona NK Olimpija od poletja. V le pol leta je krepko spremenil razmere, ki vladajo v znameniti Jami, valilnici ljubljanskih nogometašev. 40-letni Ljubljančan ima že zdaj za seboj zavidanja vredno trenersko kariero. Pred vrnitvijo v zmajevo gnezdo je analitično ocenil pluse in minuse ljubljanskih zeleno-belih, položaj kluba v mestu in državi, a po pol leta priznava, da ga je marsikaj presenetilo.

Resnično nisem vedel, da ima Olimpija v svojih vrstah toliko talentiranih in perspektivnih fantov. Marsikoga se je podcenjevalo. Klub ima na današnji dan dvanajst reprezentantov v mladinskih kategorijah. Po dolgem času je Olimpija na skupni mladinsko-kadetski lestvici druga.  Vse skupaj je posledica kvalitetnega dela, ki je bilo opravljeno v zadnjega pol leta. Nikogar nismo kupili v tem obdobju, torej le z dobrim delom in s spremenjenim pristopom smo že tik pod vrhom. Seveda nas čaka še ogromno dela, Olimpija bo v bodoče morala predvsem postati bolj selektivna.

Najprej sva se lotila vrha piramide, ki je tudi najbolj izpostavljen. Kaj pa spodaj, med mlajšimi?

Naredili smo velik napredek v spremljanju mladih nogometašev po vsej Sloveniji. Obstaja seznam mladih po letnikih, ki jim redno sledimo. Vsakega izmed njih smo si večkrat ogledali v živo. Gre za nogometaše rojene leta 1999 in mlajše. Imamo nekaj lukenj v mlajših vrstah in gotovo bo potrebno koga pripeljati v klub. 

Mladi nogometaši zdaj s prihodom v Olimpijo pridejo v urejeno okolje.

Imamo enaindvajset trenerjev, nova igrišča. Za popolno sliko bi potrebovali le še boljšo razsvetljavo. V vsaki selekciji za igralce skrbita dva trenerja. Pri najmlajših imamo bazo razširjeno še bolj široko, saj zdaj še bolj transparentno in urejeno sodelujemo z odprto nogometno šolo. Veliko otrok želi igrati pri nas in pojavile so se sladke skrbi, ki pa jih rešujemo z nivojskim načinom dela, da kvantiteta ne oslabi kvalitetnega dela, ki je predpogoj za vse skupaj.

Skavtsko službo opravljata Safet Hadžić in Mladen Rudonja. Klubu najbrž pomagajo tudi nekdanji nogometaši, ki delujejo v manjših krajih in klubih?

Bolj gre za predele Slovenije, kjer so tradicionalno bolj naklonjeni Olimpiji in za ljudi, ki so po duši zeleni. Gre seveda za ljubljansko regijo, za Dolenjsko, Zasavje, tudi Gorenjsko. Je pa treba vedeti, da po petnajstem letu, ko se igra slovenska liga, skrivnosti ni več. Olimpijo seveda zanimajo le najboljši in pri teh letih imajo dandanes fantje ob sebi tudi že agente. Z Rudonjo, ki se nam je priključil pred nedavnim, imava isti pogled na nogomet in na razvoj mladih. Njegov prihod nam bo gotovo v veliko pomoč.

Je pri novačenju mladih pomembna hitrost, osebni pristop, vztrajnost?

Najpomembnejša stvar se mi zdi sledeča. Najprej smo postavili mladinski pogon, kakršnega želimo, naredili red, začeli z resnim delom, šele zdaj bomo začeli z novačenjem. Nisem želel, da bi z nekaj nakupi delali na instant rezultatu, notranje pa ne bi bili urejeni kot se spodobi. Zdaj res lahko rečem, da smo zdravi, da delamo dobro, boljše, da je viden napredek. Še pred kratkim, to je treba priznati, Olimpija ni slovela po delu z mladimi, temveč se je bolj naslanjala na tradicijo,na ime. Zdaj to spreminjamo. Petnajstletnik, ki bo prišel v Ljubljano v šolo, bo vedel, kam mora, kam si želi.

Svet se spreminja, nogomet kot globalni šport tudi. Kam gre razvoj nogometne igre in treninga? Kaj se je vse spremenilo v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako gledate v strokovnem svetu na te spremembe, kako jim sledite?

Nogomet gre z velikimi koraki naprej. Od pogojev treninga do pristopa k treningu in športnem življenju. Ravno prejšnji mesec so imeli naši nogometaši predavanje o zdravem načinu prehranjevanja. Treningi so dosti bolj strukturirani. Priprava na vadbo, analize, ogledi video posnetkov, individualni pristop,… Vsega tega včasih ni bilo.
Je bilo pa včasih več »ulice«. Vse je bolj slonelo na tehničnih elementih. In pridemo do morda ironičnih vprašanj in dilem. Trenerska filozofija je namreč hitra igra s čim manj dotiki, torej ponovitve, sistemi, utečena struktura, kjer pa bi potem presežek predstavljala ena poteza, en dribling, ena izven serijska poteza nekoga, ki premore sam poskrbeti za ta višek. Zato v klubu delamo tudi individualno, dva dopoldanska treninga sta namenjena igralnim pozicijam po linijah, da je vadba prilagojena posamičnim igralnim mestom, da je dovolj na primer zaključkov napadalcev, pravih linij gibanja, da imajo branilci dovolj časa za izpopolnjevanje tehničnih elementov, ki jih oni najbolj potrebujejo, in tako naprej.
Vsega tega včasih ni bilo. Igra je res postala hitra, zmanjšal se je čas, ki ga ima igralec z žogo v nogah na voljo. Zato morda tudi lažen občutek, da se zaradi posameznih tehničnih bravur včasih zdi, da so igralci nekdaj več znali. Nogomet je bil včasih drugačen, trend je res hitra igra in tako se tudi trenira. Le pri najmlajših je več tehnike, individualnega znanja in igre. Najmlajši potrebujejo svobodo.

Kadeti so včeraj v Zagrebu proti Dinamu igrali 0:0

Za konec se še enkrat vrniva na prvi odgovor. Ima Olimpija v svojem zaledju domače nogometaše, ki bodo kmalu lahko potrkali na vrata članske ekipe?

Že ko sem bil pred leti v vlogi trenerja članske ekipe, sem opozarjal, da je dovolj mladih, ki lahko postanejo del prve zasedbe. To se je z denimo Zajčevo selekcijo takrat potrdilo. In tudi zdaj ni položaj nič drugačen. Potenciala je dovolj za nove Vodiške, Novake,… A talent sam ni dovolj. Delati je treba trdo. Trenutno se naši fantje v mlajših selekcijah povsem enakovredno kosajo z denimo vrstniki z Reke ali zagrebškega Dinama. To so tudi potrdile zadnje prijateljske tekme.