Andrejašič: »Psihološka priprava je zelo pomembna. Nikoli ne obupaj, po dežju vedno posije sonce.«

Jan Andrejašič je v Olimpijo prestopil v sezoni 2018/19. Ob prestopu je povedal, da se mu je s tem uresničila želja. Vedno si je namreč želel zaigrati za Olimpijo. Andrejašič ima izkušnje tudi z mednarodnim nogometom, saj je doslej nastopal za državne reprezentance U18, U19 in U21. V letošnji sezoni je za Olimpijo zbral 5 nastopov in tako na igrišču prebil 437 minut.

Igralcem se pogosto pripetijo manjše poškodbe. Kako to vpliva na ritem, ki ga ima nogometaš in kako se s podobnimi »manjšimi« poškodbami ali bolečinami soočiš sam?
»Poškodbe so sestavni del vsakega športnika. Ne poznam vrhunskega športnika, ki v svoji karieri ni imel poškodbe. Enostavno čez to moraš iti in ko se ti poškodba pripeti le to čim prej sanirati. Zelo pomembno je, da si vedno v dobri kondicijski pripravljenosti. Seveda pa ni prijetno, ko se ti poškodba pripeti, ko si najbolje pripravljen, ko se počutiš odlično, morda pred kakšno zelo pomembno tekmo. Psihološka priprava je zelo pomembna. Nikoli ne obupaj, po dežju vedno posije sonce.«

Ali si kdaj ponovno ogledaš tekmo, na kateri si igral dobro?
»Če po pravici povem, si posnetkov celotnih tekem ne ogledam, res pa je, da si ogledam posamezne dobre akcije in zadetke. Ne samo svoje ekipe, vendar tudi ostalih. Sam zelo dobro vem, kdaj odigram tekmo dobro in kdaj bi lahko bolje. Po navadi me na to opozori tudi moj oče, ki je velik ljubitelj nogometa.«

V selekcija U18 do U21 si zastopal tudi barve Slovenije. Kako bi primerjal igranje za reprezentanco z igranjem za klub?
»Igranje za reprezentanco je vedno nekaj posebnega, nekaj več in največ, kar lahko športnik v svoji karieri doseže. To bi moralo biti vsakemu športniku ponos in čast, igrati za svojo domovino. Ko pa enkrat stopiš na igrišče, postane tekma samo tekma. Edino razliko, ki sem sam opazil je bila ta, da so bili nasprotniki vsi zelo dobri, gre za malo višji nivo, v primerjavi s klubskimi tekmovanji.«

Kako trenutno izgleda tvoj vsakdan?
»Trenutna situacija je vsem športnikom spremenila utečene navade. Sam dnevno redno treniram po navodilih svojega kluba, in tako kot vsi moji soigralci skrbim za dobro fizično pripravljenost. Rezultate treningov snemamo in pošiljamo trenerjem v klub, kateri preverijo kako smo opravili svoje delo. Preostanek dneva si zapolnim z urejanjem domačega ribnika in okolice hiše. S prijatelji na daljavo preko računalnika odigramo tudi kakšno video igrico, recimo Call of Duty.«

Kako bi opisal idealnega navijača?
»Moje mnenje je, da športa brez navijačev ni. Ni lepšega kot igrati na polnem stadionu. Recimo finale pokala v Celju, ko smo proti NK Maribor osvojili pokalno lovoriko. Pravi navijači stojijo klubu ob strani takrat, ko je na vrhu pa tudi takrat, ko rezultat malo šepa. Zelo lepo je, da ima klub organizirano navijaško skupino, kot so naši Dragonsi, ki te celotno tekmo v en glas spodbujajo, da iz sebe stisnemo vse kar lahko in da se na koncu skupaj z njimi veselimo.«

#verjamemvzmaje #ostanidoma