Intervju s trenerjem – Dino Skender: Spreminjamo stvari in z dobro voljo ter veliko smeha Olimpijo vračamo nazaj na zdrave temelje

V klubskih prostorih pod tribunami največjega stadiona v državi je že dišalo po čaju, ki so ga malce pred tem skuhali vsak dan znova in od jutra do večera neumorni ter zaradi tega preprosto nepogrešljivi fantje iz zakulisja. Vrvež v garderobi domačega kluba je bil vse glasnejši, na daleč je bilo zaznati dobro voljo. V sobi, ki je v času tekem sicer namenjena sodnikom, je medtem glavni trener članske ekipe Olimpije Dino Skender za mizo sedel s prav posebnim namenom. Sredi natrpanega urnika zimskih priprav si je vzel več kot dovolj časa za klubsko PR-službo in navsezadnje tudi za vse navijače zeleno-belih.

Gospod Skender, za vami so uvodni dnevi priprav na drugi del sezone. Je res, da so nogometaši na treningih tako podžgani, da jih je treba na trenutke skorajda brzdati?
Predvsem je viden preobrat v razmišljanju, pristopu in odnosu do dela. Igralci so se zares dobro odzvali na vse to, kar pričakujemo od njih. Lahko priznam, da sem po uvodnih dneh zimskih priprav res zadovoljen z delovno vnemo. Ta je na visoki ravni kljub temu, da pogoji niso ravno najboljši. Je pač zima in treniranju na umetni travi se je nemogoče izogniti. Kljub temu so fantje resno zagrizli in hkrati sprejeli določene spremembe, ki smo jih uvedli v proces dela. V tem trenutku seveda v prvi vrsti delamo na tem, da bi kar najbolje dvignili telesno pripravljenost, ampak hkrati tudi s pomočjo določenih nogometnih zamisli. Vsak nogometaš je bil prav tako podvržen testom fizične pripravljenosti in funkcionalnih sposobnosti, s pomočjo tega smo ugotovili, kje ima največ prostora za napredek. Če potegnemo črto pod vse, lahko glede na prve dni priprav potrdim: fantje delajo dobro.

So se nogometaši z dopusta vrnili dobro pripravljeni?
Nekateri bolj, nekateri manj; kot vsakič po dopustu. Po koncu jesenskega dela je vsak posameznik dobil svojim potrebam prilagojen načrt dela. Določeni so morali trenirati več, spet drugi so trenirali manj, pri vsakemu pa smo gledali na to, kako ga med premorom kar najbolje pripraviti na izzive in trdo delo ob začetku priprav. Načeloma sem zadovoljen s stanjem pripravljenosti v ekipi. Z nekaterimi igralci bolj, z drugimi manj, ampak to je po daljšem dopustu nekaj povsem običajnega.

Že v ponedeljek se boste preselili v Poreč, kjer boste imeli več kot dovolj časa za treniranje, hkrati pa tudi za tako imenovani ’team building’. Kako pomembno je slednje v vašem dojemanju priprav na drugi del sezone?
V prvi vrsti moramo zimo izkoristi za to, da bomo v garderobi ustvarili pravi ekipni duh. Zato nam bo prišlo še kako prav, da bomo skupaj preživeli več časa. Seveda bomo v prvi vrsti trdo trenirali, marljivo bomo delali na igrišču, a hkrati tudi izven le-tega. Fantje se morajo kar najbolje spoznati, trenerji pa moramo narediti vse za to, da se bo ekipa povezala v kar najbolj močno celoto. Prav tako bomo prvi teden na Hrvaškem izkoristili za privajanje na določena nova pravila, tukaj ciljam predvsem na obnašanje nogometašev. Ključnega pomena je, da vsak kar najhitreje dojame, da je klub nad vsakim posameznikom. Vedno. Tako se je treba tudi obnašati. Na igrišču. Izven igrišča. Zato sem tudi prepričan, da nam bo prvi teden na tujem koristil. Zelo koristil.

Naslednji teden vas čakata tudi uvodni pripravljalni tekmi, nasprotnika bosta kluba, ki se borita za naslov hrvaškega prvaka: Dinamo in Osijek. Bi si morda želeli lažjih tekmecev, sploh na začetku priprav?
Na prvi pogled se morda res zdi, da tekmi s tako zahtevnima nasprotnikoma prihajata prehitro, toda obenem je res, da bomo lahko le na takšen način preverili svoje trenutne sposobnosti. Le tako bomo lahko videli, kje zares smo. To je tudi razlog, zakaj smo se nemudoma želeli pomeriti s kvalitetnima tekmecema. Mislim, da nam tekmi lahko koristita, in to zelo. Prav tako je dejstvo, da se nočemo več slepiti. Nočemo igrati s slabšimi nasprotniki, saj ti takšne tekme zgolj mečejo pesek v oči. Želimo vedeti, kje smo, kaj nam manjka, kaj moramo popraviti. Poleg tega bomo imeli v drugem delu priprav na Hrvaškem več kot dovolj časa, da odpravimo pomanjkljivosti in vse skupaj spravim na kar najvišjo možno raven.

Klub je v petek javnost obvestil, na katere nogometaše ne računa več, in hkrati objavil seznam igralcev, ki trenutno ne trenirajo s članskim moštvom. Ne glede na vse okoliščine odločitev verjetno ni bila enostavna?
Ne, zagotovo ne. Niti po naključju ni bila lahka. Toda dejstvo je, da je nemogoče kvalitetno delati s 35, 40 nogometaši. Ko je v garderobi toliko igralcev, preprosto ni možno govoriti o kvalitetnem procesu dela. O uvajanju avtomatizmov. Zato smo bili preprosto prisiljeni v znižanje števila igralcev v članski ekipi Zdaj je številka precej bolj realna in logična. Ob vsem tem je treba vedeti nekaj: preveliko število igralcev je problem, ki smo ga podedovali. Že ob moji vrnitvi v Olimpijo je bilo v garderobi veliko nogometašev z vse prej kot dobrim statusom. Ponavljam, že pred mojo vrnitvijo in ne zaradi mene. Nekdo pa je seveda moral narediti to, kar je bilo nujno in neizbežno. Nekaj, kar je v profesionalizmu sestavni del procesa. Z vsakim posameznikom je kakopak povezan drugačen razlog, zakaj smo se odločili, kot smo se, a naj to ostane med nami. Ne bi bilo pošteno do igralcev, da bi na glas govoril o tem. No, določena dejstva pa so tako ali tako vidna vsem: imamo preveč tujcev, imamo igralce, ki se v fizičnem smislu ne morajo kosati z napori na najvišji ravni, so tudi takšni, ki so kronično poškodovani oziroma že dlje časa brez pravega tekmovalnega ritma.

Manj igralcev, boljše vzdušje v garderobi? To gre verjetno z roko v roki?
Verjemite, da bi bilo za vsakega trenerja na tem svetu breme imeti 35, 40 igralcev v garderobi. Ko je tako, je – hočeš nočeš – avtomatično 20 takšnih, ki jih sploh ne moreš dati v zapisnik, tudi če bi jih želel. In so avtomatično nezadovoljni. Kako boš torej ustvaril pravi ekipni duh, če imaš v garderobi kar 15, 20 nezadovoljnih igralcev? Nemogoče. Že odkar sem se vrnil k Olimpiji, si želim, da bi delovali v pozitivnem okolju. To še toliko bolj velja za čas priprav. To je obdobje, ko je ključno, da je v zraku veliko smeha. In dobre volje. Ker ko te obdaja dobra volja, je lažje doseči svoje cilje. V Nogometnem klubu Olimpija Ljubljana je bila po zadnjih, korenitih spremembah sprejeta vizija, da bomo ves čas stremeli predvsem k marljivemu delu, disciplini in pozitivnem vzdušju. Samo na tak način bomo lahko napredovali. Zato je bilo ključno, da smo zmanjšali število igralcev v garderobi. Ker ko imaš v ekipi večje število nezadovoljnih fantov, ti že zjutraj v garderobo pridejo z negativnim odnosom in pristopom, posledično pa tudi slabo vplivajo na vse ostale in jih tlačijo dol, namesto da bi se vsi skupaj spodbujali in eden drugega dvigovali gor. To na koncu dneva težko vodi v karkoli dobrega. Skratka, včasih so takšne odločitve težke in neprijetne, toda hkrati nujne. Tokratne so bile sprejeti v skladu z novo politiko kluba, moja dolžnost ob tem pa je, da vse skupaj, kar je povezano z garderobo, postavim nazaj na zdrave temelje.

Za zdaj ste med zmaji pozdravili dva nova obraza.
Tako Robert Mudražija kot tudi Marin Pilj sta preverjena, dokazana nogometaša, in to na ravni 1. HNL. Seveda je res tudi, da ne eden ne drug v zadnjem času nista imela prave kontinuitete nastopov pri Rijeki in Osijeku, toda prav to je eden od razlogov, zakaj smo takšna nogometaša sploh lahko pripeljali v naše vrste. Verjamem, da bosta na igrišču zelo hitro dokazala, da sta ne glede na vse okrepitvi v pravem pomenu besede. To od njiju tudi pričakujem, zato sta prišla v Olimpijo. Sta prva koščka v jasnem mozaiku: ni pomembna kvantiteta, marveč kvaliteta. In tudi vsak naslednji prihod bo narejen v luči tega, da bi še povečali kvaliteto v prvi ekipi in tudi v garderobi. Da bodo na vsakem treningu na delu le nogometaši z enakimi možnostmi za nastop v prvi ekipi. Potem pa bo igral tisti, ki se bo znal najbolje dokazati.

Članski ekipi se je med pripravami priključil tudi Žan Baskera.
Še iz svojega prvega mandata pri Olimpiji se ga spomnim kot zanimivega, obetavnega nogometaša. V uvodnem delu sezone je za mladega igralca igral kar veliko in tudi dobro na zelenicah 2. SNL. Zato sem pri vodstvu kluba vztrajal, da ga vrnemo v Olimpijo in da se nam priključi na začetku priprav. V prvi vrsti zato, da bi videli, koliko je napredoval, kaj zares zmore in ali je že na dovolj visoki ravni, da je lahko konkurenčen tudi v Olimpiji. Če temu ne bo tako, bomo zanj znova poiskali rešitev, ki bo najboljša za obe strani. V prvi vrsti mora redno igrati. Le tako bo na dolgi rok tudi plus za Olimpijo.

Kako zadovoljni ste, da je novo pogodbo s klubom podpisal Svit Sešlar?
Svit z vsakim svojim dejanjem dokazuje veliko raven zrelosti, čeprav vsi vemo, da je še zelo mlad nogometaš. Tudi na terenu je že pokazal svoje znanje, predvsem pa v karakternem smislu vedno znova ponuja misel, da bi res lahko hitro postal eden vidnejših posameznikov. Vsekakor je iz testa za to, da se razvije v zelo kvalitetnega nogometaša. Zaradi vsega naštetega je bila od prvega dne dalje moja želja, da bi podaljšal sodelovanje z Olimpijo. S pomočniki sem se trudil, da bi začutil naše zaupanje, da bi zares občutil, da verjamemo vanj. In da bi navsezadnje dobil pogodbo, ki si jo je zaslužil. Nova pogodba je jasno sporočilo, da v njem zares vidimo igralca, ki je prihodnost Olimpije. Toda v isti sapi bi ponovil, kar sem rekel že Svitu: novo pogodbo mora dojeti kot vzpodbudo za nadaljnje dokazovanje in niti v enem trenutku ga to ne sme zadovoljiti. To velja zanj, to velja za vsakega. Prav to je tudi moj glavni cilj pri grajenju nove ekipe: da se nihče nikdar ne bo zadovoljil z doseženim, da nihče ne bo začel stagnirati v coni udobja. V vsakem trenutku je treba dati vse od sebe. Olimpija v garderobi potrebuje zgolj in samo takšne nogometaše. Navsezadnje pa se bodo tudi igralci razvijali le, če bodo na vsakem treningu želeli doseči še več in preseči svoje meje. Ko se posameznik zadovolji z doseženim … Ne, to ne more biti dobro.

ENO ŽIVLJENJE, ENA LJUBEZEN – OLIMPIJA LJUBLJANA