Izjave za javnost

Danes smo v zadevi domnevnega prestopa igralca Alexandruja Cretuja prejeli obrazloženo odločitev Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki je našo pritožbo zoper odločitev Registracijske komisije NZS zavrnila.

Nad takšno odločitvijo smo globoko razočarani, ob tem pa tudi zaskrbljeni, saj je glede na njeno obrazložitev očitno, da NZS ne spoštuje pravnega reda, veljavnega v Republiki Sloveniji. Sporna listina, na podlagi katere naj bi bil izveden »prestop«, namreč ni podpisana s strani pooblaščene osebe Olimpije. Slovenska zakonodaja je glede takšnih zadev povsem jasna. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri (73. člen Obligacijskega zakonika). Do takšne odobritve v predmetni zadevi ni prišlo. Prav nasprotno, o tem, da niti veljavnega pooblastila niti odobritve ni, so bili obveščeni vsi vpleteni, vključno z NZS.

Navkljub temu, da v primeru sporne listine ni prišlo niti do soglasja volj, kaj šele do sklenitve posla, se NZS v obrazložitvi sporne odločitve sklicuje na druge prestope in se tako posledično  sploh ne opredeli do nezakonitosti in posledične neveljavnosti predmetnega. Navedeno očitno pomeni, da želi NZS zaščititi nekakšno nedopustno in nezakonito prakso podpisovanja pogodb in drugih listin s strani nepooblaščenih oseb, pač po načelu, da je nekaj prav oziroma sprejemljivo že zato, ker se pogosto dogaja.

Takšna praksa je še toliko bolj zaskrbljujoča zato, ker se tudi NZS sama ne drži svojih, sicer zelo enostavnih pravil. Pravilnik o registraciji in statusu igralcev Nogometne zveze Slovenije (PRSI) namreč v 27. členu določa, da o registraciji igralca odloči registracijski organ NZS s sklepom, ki se v roku treh dni od dneva registracije vroči kluboma, med katerima je bil opravljen prestop. Takšnega sklepa vse do danes nismo prejeli, čeprav Komisija za pritožbe v izreku sporne odločitve navaja, da naj bi bil izdan 15.02.2018. Navedenega dne je bil namreč sestavljen in objavljen le zapisnik 7. seje Registracijske komisije NZS, ki vsebuje le tabelo prestopov, ne pa tudi kakršnegakoli sklepa ali sklepov.

Kljub našim opozorilom o številnih drugih kršitvah notranjih pravil NZS, Komisija za pritožbe NZS navaja, da imajo takšne kršitve za posledico lahko kvečjemu disciplinsko odgovornost NK Maribor in agenta, hkrati pa naj ne bi imele nobenega vpliva na predmetno zadevo. Žal nam ni znano, da bi bili sproženi kakšni disciplinski postopki.

Glede na navedeno ne moremo zaključiti drugače, kot da je želja NZS, da zaščititi nered in nezakonite prakse, ob hkratnem neupoštevanju svojih lastnih pravil, kar je tisto, kar je v tej zadevi najbolj zaskrbljujoče. NZS je namreč v okviru članstva v UEFA in v FIFA članica olimpijske družine športov. Olimpijska listina Mednarodnega olimpijskega komiteja (Olympic Charter), ki tako zavezuje tudi NZS, pa med temeljnimi načeli izpostavlja zahtevo po dobrem upravljanju športa (good governance) in fair-playu. O kakšnem fair-playu v predmetni zadevi seveda ni moč govoriti, o dobrem upravljanju pa tudi ne, saj Statut NZS na več mestih navaja, da morajo člani NZS sprejeti pristojnost Arbitražnega sveta NZS, ki vse do danes ni bil niti ustanovljen. Tako očitno ne smemo biti presenečeni, da ob dejstvu, da smo Pritožbeni komisiji NZS predlagali tudi zaslišanje tako predsednika Mandarića kot v.d. direktorja Stamenkovića, ki edina lahko osvetlita neobstoj pooblastilnega razmerja za sklepanje sporne pogodbe, to zaslišanje ni bilo izvedeno. Nasprotno – NZS je kar sama, brez listin in brez tovrstnih trditev zaključila, da je pooblastilo obstajalo in da naj bi celo domnevno obsegalo sklenitev vseh poslov. Absurdnosti navedenega naj se doda še to, da nas povrh obrazložitev Komisije za pritožbe NZS celo izrecno napotuje, naj sprožimo sodne postopke, saj da sami o nezakonitosti pač ne morejo odločati.

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v okviru 6. člena in pravice do poštenega odločanja v postopkih (fair trial) kot osnovni minimum zahteva možnost obrambe, zlasti v nepoštenih in pristranskih postopkih. Kako naj se ta osnovna pravica in svoboščina zagotavlja, če se odločitve sprejemajo brez sklepov, brez soočenja z odločevalci kot tudi brez zaslišanja pritožnika (pri čemer je to zaslišanje ključno za razjasnitev dejanskega stanja v zadevi), ostaja neodgovorjeno. Tako je še najmanj pomembno, da sporna odločitev Komisije za pritožbe NZS nosi datum 09.03.2018, prejeli pa smo jo šele danes.

Dosledno spoštovanje notranjih pravil organizacije kot tudi in zlasti pravnega reda RS je temeljni pogoj za uspešno vodenje vsakodnevnih poslov in zagotovitev fair-playa v slovenskem nogometu. Dokler se bodo odločitve sprejemale »po domače«, v nasprotju z notranjimi pravili in zakonodajo, pa ne sme biti presenetljivo, da sistem ne deluje in da je potrebno pravico in poštenost postopkov iskati zunaj meja Republike Slovenije, ob številnih posledicah za vse vpletene.

V takšnem okolju ni moč uspešno delovati in se razvijati.

Ljubljana, 16. 3. 2018

Športno društvo Nogometni klub Olimpija Ljubljana
Milan Mandarić,
predsednik