‘Ko sem prihajal v klub, se mi je zdelo, da prihajam v Real’

Toni Usnik je (pri)znano ime z dolgoletnimi nogometnimi in trenerskimi izkušnjami, saj je bil denimo nazadnje v reprezentančnem strokovnem štabu v mlajših slovenskih selekcijah, še pred tem pa je deloval kot pomočnik Dragana Skočića v članski reprezentanci Irana. Za njim je izjemna kariera. Sprva v mladinskih selekcijah, kjer se je zgodaj podal izven naših meja in v Nemčiji doživel veliko lepega. Kasneje je spoznal tudi igranje v dresu z reprezentančnim grbom. Mož, ki je prve in zadnje mladinske nogometne korake naredil prav v zmajevem gnezdu, je od začetka letošnje sezone na čelu ekipe U19 NK Olimpija Ljubljana, kjer opravlja vlogo prvega trenerja ekipe. Marljivi nogometni “delavec”, z izjemnimi izkušnjami, je kmalu pustil svoj pečat v ekipi, mladinska zasedba Olimpije po seriji štirih zaporednih zmag že zaseda čelo prvenstvene tabele v 1. SNL.

Tik pred začetkom nove tekmovalne sezone si prevzel vodenje mladinske zasedbe. Kako je do tega sploh prišlo?
Dokaj presenetljivo, priznam. Poklical me je vodja mladinskega pogona Boštjan Miklič, mi predstavil načrt in me povprašal, če me zanima. Nisem dolgo kolebal, klic Olimpije je pač klic Olimpije. Hitro smo se dogovorili in takoj sem zasukal rokave ter se spravil k delu.

Kakšno stanje si “ujel” v klubu?
Moram priznati, da sem bil presenečen, saj je klub odlično organiziran na vseh nivojih, najpomembneje pa je, da vsi vemo, kaj hočemo in tudi kako priti do tega. Mislim, da je vidno na vseh nivojih, da vsi v Olimpiji pihamo v isti rog. To je najpomembneje. Kar malce milo se mi je strilo, ko sem po skorajda 30 letih spet prišel v Olimpijo.

Ekipo U19 si prevzel tik pred zdajci. Skorajda dan pred začetkom sezone v 1. SNL …
Potreboval sem nekaj treningov, tekmo-dve, da sem posnel situacijo, videl pri čem smo in potem je bilo lažje. Prejeli smo še nekaj svežih moči, dodatno so prišli še nekateri kakovostni igralci, ki smo jih morali hitro vključiti v pogon. Mislim, da smo ujeli zalet in da nam bo v nadaljevanju prvenstva lažje. Smo na pravi poti, a potrjujemo se iz dneva v dan. Iz treninga v trening in iz tekme v tekmo. Tako je to v svetu nogometa. V klubih, kot je Olimpija, pa je to še veliko bolj izraženo.

Čeravno rezultati niso osnovno vodilo dela v mladinskih kategorijah, pa gotovo godi spoznanje, da je za vami odlična serija štirih zaporednih zmag, ki vas je že pripeljala na čelo prvenstvene tabele.
Vedno je lepo, če si za dobro delo na treningih in dobro odigrano tekmo nagrajen z zmago. Le-te nam vlivajo samozavest in potrjujejo, da smo na pravi poti.

Ko gre za Olimpijo, je vedno delikatna tema, kako razvijati igralce in hkrati poskrbeti za vrhunski rezultat. V klubu kot je naš, se je težko izogniti visokim ambicijam.
In prav je tako. Moramo imeti visoke cilje na vseh ravneh. Zavedamo se, da moramo skrbeti za razvoj igralcev, da imajo le-ti lažjo pot v člansko konkurenco. Prav prehod iz mladinske kategorije v člansko je izjemno težak in nepredvidljiv. Tu smo, da z znanjem in izkušnjami pomagamo našim fantom na tej zahtevni poti.

Kaj zagovarjaš pri svojem delu?
Nekako moderne smernice nogometa. Visoko dinamiko, hitrost, dobro tehnično izvedbo. Visoko organiziranost. Takšen je trend, tudi sam ga že leta zagovarjam. Pa saj ni skrivnosti. Gre za osnovne stvari nogometne igre. Važna je le izvedba.

Sicer si v klubu relativno kratek čas, a imaš dragocene izkušnje iz tujine. Lahko oceniš organiziranost v klubu, pogoje za delo …
Najvažnejše je spoznanje, da so vsi v klubu enotni. To sem zgoraj že poudaril in to se mi zdi ključno. Pogoji so v redu, vedno so pa lahko še boljši. Morda kakšno igrišče z naravno travo več, morda nek mladinski center, kjer bi imeli na kupu naše mlade fante in jih pripravljali na kasnejše obdobje. Sicer pa, kar vidim in spoznavam ustreza modernim pogojem ambicioznega kluba.

Izjemni rezultati članske ekipe so gotovo poznajo tudi v mlajših kategorijah. Takšni rezultati so nalezljivi na vseh ravneh …
Res je. In ne samo rezultati naših članov, predvsem izvedba in način, kako so do njih prišli, sta naravnost fantastična in vredna vsega spoštovanja. Veseli smo, da smo kot zelena družina del te zgodba. Naj kar traja. Fantje v mlajših kategorijah so dodatno stimulirani, imajo pred sabo nek cilj in to je za njihov razvoj vsekakor dobrodošlo. Veselimo se rezultatov naše prve ekipe in zelo smo ponosni na njih.

Za tabo je izredna igralska kariera, tudi v trenerski si dosegel že marsikaj. Spomini? Morda bi katerega izmed spominov izluščil …?
V igralski karieri se iz mladinske kariere najraje spomnim leta, ki sem jih preživel v Nemčiji. S Kaiserslauternom smo bili takrat mladinski nemški prvaki, kar je bil izjemen dosežek. Moram priznati, da sem z večino fantov v rednem kontaktu. Nekateri imajo za sabo, oziroma jo še uživajo, vrhunsko trenersko kariero. Kot pravim, skorajda na dnevni bazi smo v stiku …

Pa čas trenerske kariere?
Izpostavil bi začetek pri Interblocku, ko smo na hitro prišli do nekaterih vrhunskih rezultatov. Lepa zgodba je to bila. Kasneje se rad spominjam delovanja v slovenski reprezentanci. Pri članih smo bili sicer kratek čas dejavni, a imam na to obdobje lepe spomine, v zadnjem času pa bi izpostavil delo v iranski članski reprezentanci, ko sem imel priložnost in čast trenirati vrhunske posameznike. Zelo dragoceno obdobje ter prijetna trenerska in življenjska izkušnja.

Pri 49-letih lahko nogometu še veliko daš. Znanje je na visokem nivoju, imaš izkušnje, imaš “know-how”. Kam te utegne pripeljati nogometna pot?
Ne obremenjujem se s tem. Zaenkrat sem z dušo in telesom v Olimpiji. Moram priznati, da ko sem prišel v Olimpijo, se je zame zdelo, kot da prihajam v Real Madrid. Brez heca. Verjetno tudi zato, ker je to moja prva individualna trenerska izkušnja. Ponavljam, zahvala vodilnim v klubu, da so mi ponudili priložnost.

Pa prihodnost tvoje trenerske kariere?
Ne bom prehiteval. Včeraj, danes in jutri Olimpija. Z družino smo se odločili, da bomo še najmanj eno leto v Sloveniji. Všeč jim je, skupaj smo prišli do takšnega zaključka. Kaj nam bi prinesla prihodnost, pa težko rečem. Smo razpeti med Slovenijo in Portugalsko, trenutno je naša realnost Slovenija in veseli smo, da je temu tako.

Toni, hvala za pogovor in veliko sreče pri delu z našimi zmaji!