Intervju z vodjo mladinskega pogona Boštjanom Mikličem
Boštjan Miklič je (pri)znano trenersko ime. Tudi v zmajevem gnezdu je ta 39-letni strokovnjak že deloval. Takrat kot trener kadetske (U17) in mladinske (U19) ekipe, ob nekaterih spremembah v članskem moštvu pa je brez premisleka vskočil in pomagal klubu ter nekaj časa uspešno opravljal vlogo pomočnika trenerja članske ekipe. Kasneje se je kot prvi trener preizkusil pri kranjskem Triglavu, kjer so ga milimetri ločili od preboja v slovensko prvo ligo s takrat izjemno mlado in ne dovolj izkušeno ekipo Triglava. Uspehi, kakovostno delo in še kaj so ga vnovič pripeljali v zmajevo gnezdo. Od začetka julija opravlja funkcijo vodje mladinskega pogona pri NK Olimpija. in prvi obrisi njegovega dela so že vidni … Veliko je videl, veliko doživel in tudi dosegel zavidljive rezultate. Zdi se, da se je njegova trenerska kariera šele dobro začela …
Boštjan, v Olimpiji si pred leti že deloval. Takrat kot trener mlajših selekcij, kadetske in mladinske zasedbe, tokrat pa je tvoja vloga malce drugačna.
Res je, pred leti sem bil v vlogi trenerja, sedaj sem v vlogi vodje. Obveznosti so malce drugačne, ko vse vzamem v zakup pa večjih razlik ni. Pomembno je, da si znaš razporediti delo. Tega, seveda, ko gre za tako zahtevno in odgovorno delo, kot je funkcija direktorja mladinskega pogona pri klubu kot je Olimpija, nikoli ne manjka.
Lahko potegneva vzporednice? Razlike med tem, kar je bilo pred leti in tem, kar trenutno opažaš v klubu?
Vedno so neprijetne in nehvaležne primerjave, a tako čez palec lahko mirno rečem, da sem v mojem drugem obdobju v Olimpiji opazil velike spremembe. Tako v organizaciji kluba, kot miselnosti. Mislim, da je vse skupaj na precej višjem nivoju.
In to se tudi pozna v delu in predvsem v rezultatih ekip. Ni nepomemben podatek, da so vse zeleno-bele selekcije, U15, U17 in U19 ali na vrhu ali pa tik pod njim.
Veseli smo zaradi tega, toda v mlajših starostnih kategorijah rezultat ni v prvem planu. Je pomemben, predvsem kot pokazatelj dobrega dela, ni pa ključen. Hočemo razvijati mlade ljudi in nogometaše, ter jih pripravljati na kasnejše obveznosti in okoliščine, ki jih čakajo v članskem nogometu.
To, da je naša članska zasedba tako uspešna, se gotovo pozna na vseh nivojih kluba. Tudi v mlajših selekcijah. Če rečem slikovito, to je prijetna nalezljiva bolezen …
Veselimo se in ponosni smo na rezultate naših članov. Predvsem pa je pomemben način, kako so do njih prišli. Ja, njihovi rezultati so odlična motivacija za vse nas. Ponavljam, ponosen sem, oziroma ponosni smo, da imamo tako uspešno člansko zasedbo.
Sodelovanje prvega trenerja Alberta Riere, oziroma članskega strokovnega štaba, s trenerji mlajših selekcij?
Zgledno in vsesplošno koristno. Veliko sodelujemo, ogromno se pogovarjamo. Veliko časa sem prisoten tudi na treningih članskega moštva, kjer si izmenjujemo ideje, skušamo poenotiti delo, da bi po določenem vzorcu in sistemu delovali v vseh starostnih kategorijah.
Čeravno, kot sva ugotovila, in kot praviš, rezultat v mlajših kategorijah ni ključen, je pa na nek način pomemben. Pri Olimpiji je pač vedno tako, težko se izogneš bremenu rezultata, po drugi strani pa je pomembno tudi to, kako uspešno se pripravlja naše zmajčke na zahteve, ki jih prinaša članski nogomet.
To je ključno. Izjemna zahtevna naloga za vse nas, ki pa se je še kako zavedamo in se je tudi odgovorno lotevamo. Nikakor ne bežimo od visokih ciljev, je pa jasno, da moramo predvsem pripravljati naše mlade fante na zahteve, ki jih prinaša članski nogomet.
V smeri čim lažje in čim hitrejše prilagoditve na seniorske zahteve, se določene stvari že dogajajo.
Tako je. V zadnjem obdobju nekaterim našim mladincem že omogočamo stik s članskim nogometom. Minuli teden so se k našim članom priključili nekateri mladinci. To je za njih nekakšna nagrada za trud, delo in dobre igre, po drugi strani pa klubska naložba za prihodnost.
Kot sva rekla, od ciljev se ne da bežati. Vendarle smo Olimpija. Najboljši klub v državi.
In prav zato so cilji vedno najvišji možni. Ne slepimo se in ne bežimo od tega. Javno povemo, da si z zmago na skupni lestvici kadetov in mladincev želimo zagotoviti igranje v Ligi prvakov v naslednji sezoni. To bi bila lepa krona za vse nas in potrditev dobrega dela ter primerne usmeritve. Če se nam uspe uvrstiti med nogometno elito, bomo lahko rekli, da smo enega od etapnih ciljev, ki smo si jih zastavili ob mojem prihodu že dosegli.
Nisva še razčlenila, kako je prišlo do druge epizode pri zmajih. Bil si trener članske ekipe Triglava s katero si prišel v dodatne kvalifikacije za preboj prvo ligo.
Ko te enkrat pokličejo z Olimpije, prav veliko časa za razmislek nimaš. Nisem dolgo kolebal, čeprav je šlo za drugačno funkcijo, kot sem jo opravljal v preteklosti, oziroma kot sem jo opravljal pred drugim prihodom v zmajevo gnezdo. Če sem v preteklosti deloval na travniku, so moje zadolžitve s funkcijo direktorja naše nogometne šole malce drugačne. Več časa preživim v pisarni, več se pogovarjam, več je ogledovanja tekem različnih starostnih kategorij, skavtiranja … Zanimivo delo, a priznam, da mi tu in tam spet zadiši treniranje in neposredni kontakt z ekipo. Trenutno pa imamo odlično razdeljene funkcije in obveznosti v klubu, vsak ve in pozna svoje zadolžitve.
Klic Olimpije, je klic Olimpije …
Zame osebno je zares velika čast, da sem prejel klic Olimpije. Hvala našemu vodstvu na čelu s predsednikom Adamom Deliusom, direktorjem Igorjem Barišićem in športni direktorjem Goranom Boromiso, ki so mi ponudili priložnost. Odlično sodelujemo, nihče ne “solira”, točno vemo, da delamo vsi za isti cilj – postaviti klub, v mojem primeru pa nogometno šolo, na najvišji možni nivo. Navsezadnje sem Ljubljančan, prav tako sem v preteklosti že deloval v tem klubu. Zavedam se odgovornosti, ki jo s sabo nosi tako odgovorna vloga, toda hkrati vem, da sem kos izzivom, ki so pred mano. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bom upravičil pričakovanja. Glavni cilj je seveda jasen: stabilizirati nogometno šolo Olimpije in dvigniti kvaliteto dela na višjo raven. Ne dvomim, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Smo na odlični poti, imamo že povratne informacije, da delamo dobro. Zahvala vsem trenerjem in vsem v klubu. Vidno je, da pihamo v isti rog.
Bili so časi, ko so se mladi nogometaši Jami in Stožicam izogibali na kilometre. Sedanjost ponuja drugačno percepcijo. V zmajevo gnezdo želi vse več mladih iz Slovenije in izven naših meja.
In to je morda naš največji dosežek. Naredili smo prepoznavno nogometno šolo, imamo kakovostne trenerje, ki so z dušo in srcem v klubu in vse to nam je že po nekaj mesecih pripeljalo rezultate. A kot pravim, daleč smo še od nivoja, ki ga želimo doseči.
Pogoji za delo? Jasno, nikoli dovolj dobri, želje so vedno večje, zahteve modernega nogometa, tudi.
Delamo s tem kar imamo. Zadovoljni smo, pogoji so v redu, a vedno so lahko še boljši. Če me že cukaš za rokav, potem lahko priznam, da bi si želeli še kakšnega igrišča z naravno travnato podlago. Predvsem kar se tiče mlajših selekcij, to bi jim namreč zelo koristilo. Ponavljam, delamo s tem, kar imamo in smo zadovoljni.
Tvojo osebni cilji? Jasno, ko si enkrat del Olimpije, prav višje ne gre. Pa vendar.
Zgoraj sem že omenil, da tu in tam pogrešam treniranje in vsakodnevno vadbo z ekipo. To je pravo trenersko delo. A sem presrečen, da sem na tej funkciji vodje akademije v Olimpiji in upam, da bo sodelovanje še kar trajalo. A s prihodnostjo se ne obremenjujem, bi pa spet rad nekoč prevzel vodenje kakšne ekipe. A ta hip je to nepomembno. Z dušo, srcem in telesom sem v Olimpiji.
Boštjan, hvala za izčrpen pogovor in veliko uspeha z vodenjem naše mladinske akademije!
