Marko Ristić se je na četrtkovi tekmi proti Aluminiju vrnil v udarno enajsterico prvič po lanskem marcu, ko je utrpel hujšo poškodbo kolena. Po tekmi je za klubsko spletno stran podrobno opisal svojo trnovo pot do povratka.

“Poškodba se je zgodila na tekmi z Ukrajino, pripravljalni tekmi za evropsko prvenstvo do enaindvajset let. Šel sem na igralca, noga pa mi je zastala v podlagi in zaslišal se je nek pok. Moja prva reakcija je bila, da je to nekaj najhujšega, kar se lahko sploh zgodi.”

“Prvi dnevi po operaciji so bili najhujši, ker je bila takrat noga najbolj občutljiva. Načrt je bil, da prve tri mesece rehabilitacije opravim v Beogradu, potem pa se vrnem v Ljubljano do povratka na igrišče. Mentalno je bilo to najtežje sprejeti, saj si je težko predstavljati, koliko je v resnici devet mesecev. Na začetku so mi rekli od šest do osem mesecev. Vrnil sem se po dobrih desetih in to je zelo težko za glavo. Lahko rečem, da je bil najtežji del, ko sem se vrnil iz Beograda v Ljubljano in sem dejansko gledal, kako drugi trenirajo, jaz pa nisem mogel oziroma mi koleno tega še ni dopuščalo.”

“Zdaj, ko sem končno spet nazaj na igrišču, šele zares cenim in se zavedam, kako pomembno je, da lahko treniramo, da smo zdravi in da lahko igramo. Sploh po tekmi z Aluminijem sem bil še bolj vesel, ker sem si dokazal, da je povratek uspel.”