Miškić: Živim za velike tekme

Danijel Miškić se po poškodbi trebušne stene in virozi počasi vrača na treninge državnih prvakov. Po trenutnih napovedih bi se strelec dveh golov v letošnji sezoni na zelenice lahko vrnil v roku dveh tednov.

"Nisem še dobro. Upam sicer, da se bom čimprej vrnil, ampak bolečina je še vedno prisotna. Želja je, da bi bil čez dva tedna že nazaj na zelenicah, ampak je res težko napovedati," pravi osrednji vezist, ki si je trebušno steno poškodoval že na prijateljski tekmi proti Žalgirisu na pripravah v Turčiji, a je nato stisnil zobe v prvem krogu spomladanskega dela.

"Proti Mariboru smo tvegali. Igral sem tudi s pomočjo tablet, ki so blažile bolečino. Takoj po derbiju sem šel na ponovni pregled, ki je pokazal, da je zadeva resna. Od takrat sem na stranskem tiru."

Boli, ko mora tekme gledati s tribun

Miškić je v prvem delu sezone odigral 17 tekem, spomladi pa je zaenkrat igral zgolj na uvodnem derbiju v Mariboru. Od takrat zaradi poškodbe in bolezni več ni stopil na zelenico.

"Ni hujšega. Vidim, da moštvo potrebuje pomoč, jaz pa fantom ne morem pomagati. Ko sem zbolel, sem bil doma v Zagrebu in sem eno tekmo gledal prek televizije. Dobil sem še višjo temperaturo," pripoveduje otrok zagrebškega Dinama, ki se zaveda, da mora nogometaš v takšnih primerih biti potrpežljiv: "Ne gre proti naravi, tega se zavedam."

23-letnik je bil vzgojen pri Dinamu, kjer pa priložnosti pri članih ni nikoli dobil. "Bil sem blizu, naredil sem nekaj treningov, to je to. Kot mladinec sem bil posojen v drugo hrvaško ligo, saj smo bili za mladinsko ligo premočni in smo vsako tekmo dobivali s petimi, šestimi goli razlike. Ta poteza je bila dobra zame, saj sem s tem dobil na fizični moči, pa tudi videl sem razliko med mladinskim in članskim nogometom," o svoji prvi izkušnji s članskim nogometom pravi Miškić, o morebitnem povratku k Dinamu pa: "Seveda bi se vrnil. Ampak ne še zdaj. Mogoče proti koncu igralske poti, zdaj imam drugačne cilje. V prvi vrsti so povezani z Olimpijo."

Dober prijatelj Pjace in Kovačića

Miškić si je v mlajših selekcijah slačilnico delil s številnimi zdaj svetovno znanimi nogometaši. Najboljši primer sta Marko Pjaca, zdaj član Juventusa, in Mateo Kovačić, vezist madridskega Reala. Z omenjenima zvezdnikoma je Miškić še vedno redno v stiku.

"Z Mateom sva prijatelja iz otroštva. Najini družini sta tesno povezani, tudi midva pa sva zelo dobra prijatelja. Zgodba s Pjaco pa je malce drugačna. Z reprezentanco smo bili na svetovnem prvenstvu v Turčiji, tam pa nas je trener po svoji volji razporedil v sobe. Ker sva oba vezista, tako predvidevam, naju je dal v isto sobo, prej se nisva poznala. Skupaj sva preživela en mesec, od takrat pa sva praktično neločljiva."

Pjaca, Miškić in Kovačić

V Sloveniji se odlično počuti

Danijelov prvi klub v Sloveniji je bil Celje, s katerim se bodo zmaji pomerili v prihodnjem krogu državnega prvenstva. Na mesto ob Savinji Miškića vežejo lepi spomini: "V Celju sem se imel zelo lepo. Zelo hitro sem postal tudi eden izmed kapetanov moštva. Ko sem prišel smo se borili za obstanek, nato pa se hitro dvignili. To je manjši, družinski klub, idealen za mladega nogometaša," o svojem prejšnjem delodajalcu z izbranimi besedami govori Miškić, a hkrati dodaja, da je razlika v primerjavi z Olimpijo nepremerljiva: "Ni primerjave. Čisto v vseh pogledih je Olimpija večji klub."

V Ljubljano se je po dobrih predstavah v Celju preselil pred začetkom letošnje sezone. "Pri Celju sem igral zelo dobro, na prijateljski tekmi s Celticom sem zabil dva gola, tako da so hitro prišle ponudbe. Prejel sem nekaj finančno ugodnejših, a jaz sem razmišljal zgolj o Olimpiji. Vesel sem, da sem se tako odločil," zaključuje vezist državnih prvakov.

#verjamemvzmaje