Da je Radoslav Bečejac ena največjih legend v zgodovini Olimpije, ni nikakršnega dvoma, čeprav je za zmaje odigral »le« 136 tekem. A včasih število tekem ne pove celotne zgodbe in v njegovem primeru to drži kot pribito. Decembra 1941 rojeni vezist je kariero v Srbiji začel pri klubu Proleter, potem tri sezone nosil dres beograjskega velikana Partizana, leta 1967 pa je kot spoštovanja vreden jugoslovanski reprezentant dvignil ogromno prahu s prestopom v Olimpijo.

Verjeli ali ne, Ljubljančani so tedaj s tem prestopom postavili celo rekord celotnega jugoslovanskega nogometa! Za Bečejca so odšteli 65 milijonov dinarjev, kar je bil v tistem trenutku najdražji nogometni prestop v nekdanji skupni državi. Urbana legenda pravi, da so morali zmaji Bečejca nekaj dni celo skrivati v Italiji, da res nihče ni mogel do njega, saj so se zmaji bali, da bi lahko celo višje inštance blokirale prestop tako kvalitetnega nogometaša iz Beograda v Ljubljano.

Bečejac se lahko sicer pohvali tudi, da je kot član Partizana igral celo v finalu tekmovanja, ki ga danes poznamo po imenu liga prvakov, tedaj je bil Real premočan nasprotnik. Po šestih letih v Ljubljani je priljubljeni Zaza za kratek čas odšel v Kolumbijo, a se po koncu kariere vrnil v Slovenijo. In tedaj se je začela pisati neverjetna zgodba o nogometnem strokovnjaku, ki je prispeval ključni delež pri vzgoji številnih kasneje tudi mednarodno in v reprezentančnem smislu uspešnih nogometašev Olimpije. Bil je mojster za prepoznavo surovega, uličnega talenta, z ljubljanskih betonskih igrišč je v klub pripeljal lepo število mladih, nadarjenih fantov. Tri desetletja je bil guru vzgoje igralcev pri Olimpiji, skozi njegove roke so šli Jani Pate, Gregor Židan, Primož Gliha, Zoran Ubavić, Stane Komočar in tudi Branko Ilić ter Milivoje Novaković, lahko pa bi dejansko naštevali v nedogled.

Dosežki