Novi zmaj v Ljubljani – Neven Đurasek: Olimpija? In še Prosinečki? Odločitev res ni bila težka!

Prestop, ki ga ni pričakoval nihče. A vendarle se je zgodil. Neven Đurasek je krepko po koncu zimskega prestopnega roka postal novi nogometaš Olimpije. Naš klub je izkoristil nastale razmere zaradi vojne vihre v Ukrajini in v svoje vrste pripeljal kvalitetnega vezista, ki je nazadnje igral za Dnipro-1. Pred tem je bil tudi član Dinama iz Zagreba, ki je hkrati pridno zbiral nastope v dresu mlajših hrvaških reprezentančnih selekcij. Zdaj bo Neven Đurasek najmanj do konca aktualne sezone igral za Olimpijo, kamor je prišel kot posojen nogometaš zagrebškega Dinama. Vezist iz Varaždina po prihodu v Ljubljano ni skrival zadovoljstva; in zaradi prestopa in tudi, ker bo lahko končno vsaj delno pustil za sabo dogodke iz nesrečne Ukrajine.

Neven, dobrodošli v Ljubljani! Verjetno si niste mogli niti misliti, da boste že v tej sezoni zaigrali za Olimpijo…
Ne, tega res nisem pričakoval. Še nedolgo tega sem bil prepričan, da bom vsaj do poletja igral v Ukrajini. Kaj šele, da bi pomislil, da bom moral pred koncem sezone iskati novega delodajalca… Žal se je zgodilo, kar se je, toda po drugi strani sem srečen, ker sem prišel v Ljubljano. Olimpija je velik klub, je klub z bogato zgodovino in velikimi načrti. Že res, da je Olimpija trenutno na tretjem mestu ligaške razpredelnice, kar pomeni, da nas čaka zelo zahteven zaključek sezone. Toda nič ni izgubljeno, nič ni nemogoče.

Zadnji tedni so bili za vas zelo težki, kajne? Vsi vemo, kaj se ta hip dogaja v Ukrajini.
Niti po naključju ni bilo lahko. Za mano je težko, moreče obdobje, najbolj pa sem vesel, da sem se lahko še pravočasno umaknil na varno. Žal to ne velja za moje številne prijatelje. Vsak dan mislim nanje in držim pesti, da bo z njimi vse v redu. Res mi je hudo in res obžalujem, da se je zgodilo, kar se je. V Ukrajini sem bil kratek čas, a sem resnično užival med temi prijaznimi, dobrosrčnimi ljudmi. Hudo mi je, ker preživljajo, kar preživljajo, hkrati upam, da bo čim prej konec vsega tega.

Ste imeli kakšne težave z vračanjem nazaj domov?
Razen tega, da je bila pot zelo dolga, saj je na cestah in predvsem mejah vladal kaos, nisem imel večjih težav. K sreči sem dokaj hitro in brez večjih nevšečnosti prišel nazaj domov.

»Nikdar nisem rad preveč govoril o sebi, kaj šele, da bi se hvalil z besedami. Rekel bom takole: sem tip nogometaša, ki na vsakem treningu, vsaki tekmi da zares vse od sebe. Do zadnjega atoma moči. Tako bi bilo, če bi igral za nek vaški klub, tako bo tudi zdaj, ko bom nosil dres tako uglednega in spoštovanja vrednega kluba, kot je Olimpija.«

Kar je bilo, je bilo, zdaj je vaša prihodnost Olimpije. Ste zadovoljni, ker ste prišli v Ljubljano? In kolikšno vlogo je pri prestopu odigral novi trener zmajev Robert Prosinečki?
Jasno je, da je bil Robert Prosinečki eden pomembnejših faktorjev v moji odločitvi. Ne edini, veliki pa. Res sem si želel, da bi lahko treniral pod vodstvom takšnega trenerja. Zame bo izjemna čast, da bom vadil pod vodstvom Roberta Prosinečkega. Toda bil bi nepošten, če ob tem ne bi poudaril naslednje: vizija, ki mi jo je predstavila Olimpija, mi je prav tako zelo, zelo všeč. Dobil sem občutek, da želijo ljudje v klubu tukaj narediti nekaj res uspešnega, odmevnega. In če temu dodam še to, kaj Olimpija pomeni v Sloveniji in na teh prostorih, potem je jasno, da odločitev ni bila težka.

Zdaj boste trenirali pod vodstvom Roberta Prosinečkega, v mladi hrvaški reprezentanci pa vas je treniral Igor Bišćan, nekdanji trener Olimpije. Ste ga pred prestopom pobarali za kakšen nasvet?
Dobro poznam njegovo zgodbo iz Ljubljane. Vem, da je bil zelo uspešen in da je z Olimpijo osvojil dvojno krono. Celotna zgodba mi je toliko bolj poznana, ker je tedaj za Olimpijo igral tudi moj dober prijatelj Filip Uremović. Ne z Igorjem ne s Filipom nisem nič govoril o Olimpiji, mi je pa o mojem novem klubu precej pozitivnih stvari povedal moj novi soigralec Marijan Čabraja. In vidim, da ni pretiraval. Prvi občutki po prihodu k Olimpiji so res imenitni.

Kakšnega igralca lahko pričakujejo navijači Olimpije?
Uh, težko vprašanje! Nikdar nisem rad preveč govoril o sebi, kaj šele, da bi se hvalil z besedami. Rekel bom takole: sem tip nogometaša, ki na vsakem treningu, vsaki tekmi da zares vse od sebe. Do zadnjega atoma moči. Tako bi bilo, če bi igral za nek vaški klub, tako bo tudi zdaj, ko bom nosil dres tako uglednega in spoštovanja vrednega kluba, kot je Olimpija. Navijačem lahko zagotovim le, da je Olimpija dobila igralca, ki bo vsakič pustil srce na igrišču. Upam pa tudi, da bodo zadovoljni z mojimi igralskimi kvalitetami.

Prvič ste v Stožicah. Vam je všeč vaš novi dom?
Drži, prvič sem tukaj. In moram priznati, da sem navdušen. Stadion je fenomenalen! Nekaj takšnega manjka tudi nam na Hrvaškem… Je ravno prav velik, meni osebno pa so takšni objekti v slogu angleških stadionov nasploh zelo pri srcu. Komaj čakam na prvo tekmo. Upam, da bo na tribunah kar največ gledalcev. Igrati na tako lepem stadionu in pred lepim številom navijačev… Nekaj najlepšega!