Pogovor z vratarjem Matevžem Vidovškom – Od Atalante do Olimpije

Matevž Vidovšek je k Olimpiji prišel septembra leta 2020. Kar 199 centimetrov visok vratar ima kljub svojim dvaindvajsetim letom za seboj že precej zanimivo karierno pot. Ta ga je med drugim popeljala iz Dravograda do italijanske Atalante, kjer so njegovo vratarsko znanje na treningih preizkušali nogometni zvezdniki kot je na primer Dejan Kuluševski, ki danes nosi dres Tottenhama. Z mladim vratarjem, ki je svoj uradni debi za Olimpijo zabeležil na zadnji tekmi lanske sezone v Celju, smo se pogovarjali o izkušnji v Atalanti, dinamiki med vratarji, odnosu s trenerjem vratarjev in številnih drugih temah.

O izkušnji pri klubu iz Bergama

»Izkušnja v Atalanti je bila zame odlična. Kot mlad fant priti v tako velik klub in videti, kako takšen ustroj deluje, je neprecenljivo. Ogromno sem se naučil skozi treninge na nogometnem področju, poleg tega pa je bila to zame dobra življenjska šola, saj sem bil že zelo mlad postavljen v tuje okolje in sem se bil primoran sam postaviti na noge ter se osamosvojiti. Naučiti sem se moral tujega jezika – italijanščine, ki je pred tem nisem razumel, kaj šele govoril. Na srečo sem jo hitro osvojil, zato s sporazumevanjem nisem imel težav. Seveda so mi pri učenju jezika pomagali, kar mi je še dodatno olajšalo tranzicijo v novo okolje. V klubu so me lepo sprejeli in na treningih je bilo občutiti, da je raven profesionalizma na najvišjem nivoju. Že v ‘primaveri’ (mladinskem pogonu) je mogoče zaznati, da vsak posameznik daje svoj maksimum, na članskih treningih pa je to samo še bolj izrazito.«

O posoji na Ciper

»Iz Atalante sem bil posojen najprej v Pescaro in Reggino, na koncu pa sem se na posojo preselil še na Ciper v klub Agia Napa. Moram priznati, da me je pred selitvijo na Ciper nekoliko skrbelo, kakšna bo tam raven treningov in nasploh organizacije. Ko sem prispel v Agio Napo sem videl, da so bile moje skrbi odveč, saj se je delalo dobro. Treningi so bili na visokem nivoju, zato sem lahko napredoval.«

O dveh sezonah v vlogi rezervnega vratarja

»Vsak nogometaš si seveda želi igrati. Pri vratarjih je to še nekoliko drugače, saj kot rezervni vratar veš, da bodo priložnosti za igro zelo redke, če sploh bodo. Sam sem bil v vlogi rezervista dve leti, a vselej sem ohranjal motivacijo in se na vsakem treningu poskušal izboljšati ter napredovati. Sem vendarle še mlad vratar, saj veste, kako pravijo; vratarji so kot vino, z leti so vse boljši. Mislim, da to drži, zato sem potrpežljivo čakal na svojo priložnost. Na koncu lanske sezone je prišla in na tekmi proti Celju sem zabeležil svoj prvi uradni nastop za Olimpijo.«

O priložnostih za igro

»S prihodom Roberta Prosinečkega in trenerja vratarjev Bobana Bajkovića sem začenjal pridobivati na samozavesti. Z vsakim treningom sem napredoval in v Celju je prišla priložnost za igro. Uradni debi mi predstavlja dodatno motivacijo in potrditev dobrega dela. Izkoriščati želim pripravljalne tekme in seveda tudi priložnosti na uradnih tekmah.«

O odnosu s trenerjem vratarjev Bobanom Bajkovićem

»Boban Bajković je odličen človek in odličen trener. Čutim njegovo podporo in to je za vratarja izjemnega pomena. Težko bi si želel boljšega trenerja. Treningi so zelo dinamični in tudi on je stoprocentno predan delu. Vseskozi sodeluje pri treningu, nas spodbuja in popravlja, kar meni osebno zelo ustreza.«

O dinamiki med vratarji

»Sam nikoli nisem gojil negativnih čustev ali česa podobnega do ostalih vratarjev, ko sem bil v vlogi drugega ali tretjega vratarja. Smo soigralci in seveda si želiš, da bi tvojemu soigralcu šlo najbolje, kar se da. Vsak posameznik je del kolektiva in le z dobrim moštvenim duhom je lahko ekipa uspešna. Mislim, da je tudi sedaj med vratarji dobra dinamika in prijateljski odnos. Na treningih se dela maksimalno, po treningih pa med nami vlada dobro, sproščeno vzdušje. Med seboj se podpiramo in tako je tudi prav.«

O podpisu nove pogodbe

»Za vsakega mladega igralca je podpis nove pogodbe znak, da klub računa nanj. Meni ta nova pogodba predstavlja dodatno motivacijo za trdo delo, saj si želim izkazano zaupanje upravičiti.«

O družini

»Družina mi daje dodaten zagon, saj ne treniram več samo zase in za ekipo. Imam ženo in hčerko, ki jima želim omogočiti kar največ, kar lahko. Neprespanih noči na srečo ni bilo veliko, zato sem na treninge skoraj vedno prišel spočit. Na pripravah ju seveda pogrešam, a se vsak dan slišimo in vidimo preko video klica, zato je ta čas, ko nismo skupaj, nekoliko olajšan.«