Slovo, ki ne pomeni zbogom, ampak nasvidenje: Vezist Nik Kapun po več kot desetletju zapustil Zmaje

Prišel je kot golobradi mladenič. Odhaja kot legenda…

Dva naslova državnega prvaka. Tri pokalne lovorike. Neverjetnih 11 let v zeleno-belem dresu. Tudi precej smole. A vseeno 196 odigranih tekem. Ob 18 doseženih zadetkih. Toda vsake zgodbe je enkrat konec. In prej ali slej napoči trenutek za slovo. Pa naj bo to še tako težko… Po več kot desetletju v našem klubu se od Olimpije na sporazumen način poslavlja Nik Kapun. Elegantni vezist, Ljubljančan, fant od fare. Zmaj od glave do peta. Naš Nik. Nik, ki bo vedno Zmaj.

Leta 1994 rojeni Kapun, ki ga je k Zmajem leta 2011 pripeljal tedanji športni direktor kluba Milenko Aćimović, si je zeleno-beli dres Olimpije prvič nadel 3. septembra 2011. Toda tekma z Muro tedaj ni bila odigrana v članski, marveč v mladinski ligi. V svoji prvi sezoni pri Olimpiji se je Kapun dokazoval v selekcijo do 19 let, za katero je skupno zbral 49 nastopov in 22 zadetkov. Že v naslednji sezoni je zasedel mesto v članskem moštvu, za katerega je debitiral 20. oktobra 2012 na gostovanju v Ljudskem vrtu. Njegov prvi zvezdniški trenutek med Zmaji je sledil 22. maja 2013, ko je na gostovanju v Kopru dosegel svoj prvenec v dresu Olimpije. To je bil gol, s katerim je Kapun Olimpiji priigral prvo zmago na Bonifiki po neverjetnih 26 letih.

Skupaj s klubom smo sprejeli odločitev, za katero menim, da je v tem trenutku najboljša za obe strani. Napočil je pravi trenutek, da v svoji nogometni karieri doživim tudi kaj novega. Preprosto sem začutil potrebo po tem, da v svoji karieri izkusim nekaj, česar še nisem izkusil. Toda kljub temu se od Olimpije poslavljam s težkim srcem. Ni lahko zapustiti kluba, v katerem sem bil več kot desetletje.

Največ ligaških tekem v eni sezoni je Kapun odigral v tekmovalnem letu 2015/16, v katerem si je naš klub priigral prvi naslov prvaka po dveh desetletjih. Po tisti sezoni, v kateri je bil prvič klican tudi v slovensko člansko reprezentanco, ko je slednjo vodil prav tako legendarni Zmaj Srečko Katanec, so mu začele žal nagajati poškodbe, ki so ga stale nemalo nastopov v dresu Olimpije. Kljub vsemu je, kot rečeno, zbral 194 tekem, na katerih je v polno meril 18-krat; zadnji gol je dosegel 25. maja lani, ko je Olimpiji priigral zmago v finalu slovenskega pokala. V pravkar končani sezoni je v statistiko vpisal 22 nastopov, na dveh si je na roko nadel tudi kapetanski trak. Zadnjo tekmo za Olimpijo, pri kateri je na članskem odru preživel kar 10 sezon, je odigral 14. marca letos, ko je odigral 15 minut ob porazu Zmajev s Celjem.

»Skupaj s klubom smo sprejeli odločitev, za katero menim, da je v tem trenutku najboljša za obe strani. Napočil je pravi trenutek, da v svoji nogometni karieri doživim tudi kaj novega. Preprosto sem začutil potrebo po tem, da v svoji karieri izkusim nekaj, česar še nisem izkusil. Toda kljub temu se od Olimpije poslavljam s težkim srcem. Ni lahko zapustiti kluba, v katerem sem bil več kot desetletje. Pri Olimpiji sem doživel vse. Bili so in čudoviti trenutki in tudi zelo težki. Ampak ne glede na vse bo Olimpija vedno na najlepši možen način zapisana v mojem srcu. Hvala vsem, ki so mi stali ob strani. Hvala navijačem, ki so me podpirali. Hvala vsem, ki so me podpirali. In hvala Olimpiji za priložnost, ki mi jo je dala. Upam in verjamem, da se bom nekoč vrnil. V kakršnikoli vlogi. Olimpiji pa želim, da že v novi sezoni vrne naslov v Ljubljano! Vedno bom navijač Olimpije,« se je Nik Kapun s težkim srcem poslovil od našega kluba. In mi se težko poslavljamo od njega…

Da bodo vrata Olimpije za Nika Kapuna tudi v prihodnje na široko odprta, ni nikakršnega dvoma. Tega ne rabimo poudarjati. Kakor ne rabimo poudarjati niti, da Niku v prihodnje želimo predvsem ogromno sreče. Prvič v profesionalni karieri bo srečo iskal drugje. V drugem nogometnem okolju. In to je bila želja, ki smo ji preprosto morali prisluhniti. Potekali so tudi pogovori o podaljšanju pogodbe, na koncu je bila sprejeta sporazumna odločitev o koncu sodelovanja.

Nogometni klub Olimpija Ljubljana bi ob tem izkoristil priložnost in se Niku Kapunu iskreno zahvalil za vse, kar je dal Zmajem. Skupaj smo ustvarili številne nepozabne spomine, ki ne bodo zbledeli nikdar. Kapi, srečno! Kamorkoli te bo že ponesla nogometna pot. In ne pozabi: enkrat Zmaj, vedno Zmaj…

Nasvidenje, Nik. Toda nikakor ne zbogom…