V časovnem stroju: Bil je debi legende. Podal za izenačenje, zadel za zmago in poskrbel za evforijo v Ljubljani

V nedeljo se bo ob 20.15 na stadionu v Stožicah začela tekma med Olimpijo in Radomljami. Tekma, ki bo šla v zgodovino slovenske lige. Zakaj? Preprosto. Na klopi Olimpije bo debitiral eden največjih. Legenda v vseh pogledih te besede. Velikan. Veliki Žuti. Eden in edini. Robert Prosinečki. Za kultnega Hrvata, ki je igral tako za Real iz Madrida kot tudi Barcelono, hkrati pa s Crveno zvezdo osvojil naslov evropskega klubskega prvaka, bo to drugi debi pri Olimpiji. Leta 2002, torej dvajset let nazaj, je Prosinečki že dvignil na noge ljubljansko nogometno publiko. Tedaj kot nogometaš, kakršnega slovenska liga bržčas še ni videla. Čeprav je v slovensko prestolnico prišel v zenitu svoje kariere in vse prej kot vrhunsko pripravljen, je bil vseeno predober za vse. Njegove podaje so imele oči. Njegove poteze z žogo so jemale sapo. Njegovi zadetki, čeravno jih ni bilo veliko, so bili spektakularni. Vsi, ki so si tedaj z njim delili garderobo na kultnem stadionu za Bežigradom, znajo povedati: »Bil je izjemen. Bil je neverjeten. Bil je eden in edini.«

»Z vodstvom kluba sem se pogovarjal že pred svetovnim prvenstvom. Potem sem razmišljal, ali bi prekinil kariero ali jo nadaljeval. Na koncu sem se odločil, da nadaljujem še kakšno leto. Trenutno nisem v najboljši tekmovalni in fizični formi, zato upam, da bom čim prej spet igral. Olimpija ima ambicije, da je prva v Sloveniji in da naredi nekaj tudi v Evropi, toda podpis Roberta in Rudija še ni znak, da bomo prvi.«

Robert Prosinečki je za Olimpijo podpisal avgusta 2002. Tedaj je klub v imenu nosil tudi sponzorja, telekomunikacijsko podjetje Vega. Šef zmajev je bil poslovnež Jurij Schollmayer, ki je imel z Olimpijo velikanske načrte. Trener je postal legendarni Branko Oblak, nekaj dni pred Prosinečkim je pogodbo s klubom podpisal tudi Mladen Rudonja, danes športni direktor Olimpije. Schollmayerjev cilj je bil jasen: Olimpijo vrniti nazaj na vrh slovenskega nogometa. Prosinečki je bil v tem cilju adut, ki ga ni imel nihče od tekmecev Olimpije. »Z vodstvom kluba sem se pogovarjal že pred svetovnim prvenstvom. Potem sem razmišljal, ali bi prekinil kariero ali jo nadaljeval. Na koncu sem se odločil, da nadaljujem še kakšno leto. Trenutno nisem v najboljši tekmovalni in fizični formi, zato upam, da bom čim prej spet igral. Olimpija ima ambicije, da je prva v Sloveniji in da naredi nekaj tudi v Evropi, toda podpis Roberta in Rudija še ni znak, da bomo prvi. Ambicije so velike in jaz bom dal vse od sebe. V klub sva prišla dva igralca z nekim slovesom in prepričan sem, da lahko pomagava mlajšim. Vesel sem, da sem tu,« je ob podpisu dvoletne pogodbe povedal Prosinečki. Schollmayer je slednjega v prestop prepričal tudi s plačo, ki je bila tedaj (in je temu tako verjetno tudi zdaj…) za slovenske razmere nerealna. Na ulici se je šušljalo, da je Olimpija Prosinečkemu za leto dni v Ljubljani plačala kar 250.000 evrov. Hkrati se je legendarni Veliki Žuti po ljubljanskih ulicah vozil tudi s športnim Porschejem, ki naj bi bil prav tako Schollmayerjevo darilo ob podpisu…

Robert Prosinečki je v dresu Olimpije debitiral štirinajst dni po podpisu pogodbe. Na prijateljski tekmi s Svobodo je že pokazal, iz kakšnega testa je. Pred kar okrog 600 gledalci je Olimpija tekmeca z Viča premagala z 8:0, čeprav tekma sploh ni bila odigrana do konca. Sredi drugega polčasa je zmanjkalo elektrike in obračun je bil predčasno končan. Za Olimpijo so zadeli Nedim Jusufbegović (trikrat), Mladen Rudonja, Vlado Kokol (oba po dvakrat) in Dejan Grabić. Prosinečki ni zadel, a je podajal. Po njegovih podajah ostalim ni bilo težko zabijati gole..

»V 64. minuti je spet izvajal prosti strel z 20 metrov, tokrat pa meril natančneje in neubranljivo žogo poslal v desni zgornji kot. Tudi do konca tekme je bil Prosinečki prva osebnost tekme, Rudarji so se morali sprijazniti v usodo, Olimpiji pa prepustiti vse tri točke,« so tedaj poročilo tekme zaključili pri Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Tri dni kasneje je Prosinečki debitiral tudi na uradni tekmi. Olimpija je odšla na gostovanje v Velenje, kjer se je na tribunah Mestnega stadiona zbralo kar 2000 gledalcev. Domače je v vodstvo v 18. minuti povedel Borut Arlič, kasneje tudi direktor Olimpije, nakar je na sceno stopil kdo drug kot Veliki Žuti. V 59. minuti je iz kota podal na glavo Fausta Budicina in Hrvatu ni bilo težko izenačiti. Vsega dve minuti je Prosinečki iz prostega strela z 22 metrov zadel prečko, malce zatem pa vendarle meril tudi v polno. »V 64. minuti je spet izvajal prosti strel z 20 metrov, tokrat pa meril natančneje in neubranljivo žogo poslal v desni zgornji kot. Tudi do konca tekme je bil Prosinečki prva osebnost tekme, Rudarji so se morali sprijazniti v usodo, Olimpiji pa prepustiti vse tri točke,« so tedaj poročilo tekme zaključili pri Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Šest dni kasneje je napočil tudi dolgo pričakovani domači debi v Nemčiji rojenega hrvaškega zvezdnika. Garderobo za goste na Centralnem stadionu za Bežigradom so zasedli nogometaši Celja, ki so po prihodu na igrišče začudeno pogledovali proti tribunam. Tam se je zbralo za slovenske razmere izjemno veliko gledalcev. Uradna spletna stran lige beleži, da je bilo gledalcev 5800, STA je v poročilu zapisala, da je bilo na tekmi kar 7000 ljudi. Kot še piše STA, je bilo Celje na tej tekmi boljše. Gostje so bili podjetnejši v napadu in imeli več priložnosti, toda Olimpija je imela njega. Legendo. Ikono. Roberta Prosinečkega. Zmaji so na koncu slavili z 1:0, trenutek odločitve se je zgodil v 16. minuti. Prosinečki je tedaj izvedel prosti strel z desne strani in žogo premeteno poslal na prvo vratnico. Celjski vratar Aleksander Šeliga, kasneje tudi čuvaj mreže Olimpije, je žogo odbil, a na njegovo nesrečo le v Dragana Čadikovskega, ki je nato dosegel avtogol in nehote postal mož odločitve na domačem debiju Roberta Prosinečkega. Da so se gledalci domov odpravili zadovoljni, ni dvoma. Ob pivu so še dolgo v noč razpredali o tem, kakšen nogometni as je Prosinečki. As, kakršnih v slovenski ligi ni bilo veliko. Če je sploh še bil kdo na ravni, na kateri je nogomet igral Robert Prosinečki…

Dvajset let kasneje bo Robert Prosinečki Olimpijo v boj popeljal v drugačni vlogi. Tokrat ne bo čaral na igrišču, tokrat bo vajeti v rokah držal ob robu zelenice. Kot trener. Da bo to trenutek, ki ga ne velja zamuditi, drži kot pribito. Zato tudi: vsi v Stožice! Pozdravite Roberta Prosinečkega. Podprite Olimpijo!

Vstopnice za nedeljsko tekmo z Radomljami so že naprodaj, in sicer na naši spletni strani ter tudi v poslovalnicah Petrola po vsej Sloveniji.