V časovnem stroju: Ko je Šestan razžalostil 10.000 Koprčanov in nad Olimpijo nehote priklical urok, ki je trajal skoraj tri desetletja

V nedeljo bosta Koper in Olimpija odigrala svojo jubilejno 70. ligaško tekmo v samostojni Sloveniji. Od osamosvojitve dalje so bile tekme med Koprčani in Ljubljančani vedno tekme z dodatnim nabojem. Drži, to nikdar ni bil večni derbi, je bil pa derbi, na katerem so bile strasti vsakič znova precej razgrete. Seveda pa se zgodovina napetih odnosov med klubom iz Obale in velikanom iz prestolnice ni začela pisati šele ob osamosvojitvi Slovenije. Že prej je znalo biti na medsebojnih tekmah, ko je do njih pač prišlo, saj kluba nista velikokrat igrala v isti ligi, še kako vroče.

Sezona 1986/87 je bila ena tistih, v katerih sta bila Olimpija in Koper tudi v Jugoslaviji neposredna tekmeca za najvišja mesta na lestvici. Za Zmaje je bil sestop v republiško ligo, ki jih je doletel dve leti poprej, sicer veliko razočaranje, toda vodstvo kluba si je zastavilo jasen cilj: kar najhitreje se prebiti nazaj med tako imenovane zvezne ligaše. Po sestopu v slovensko ligo so Olimpijo zapustili številni znani obrazi, med drugim tudi Srečko Katanec in Stane Komočar, toda hkrati je to vrata članske ekipe odprlo številnim nadarjenim domačim fantom. Ti so se v prvi sezoni v slovenski ligi še lovili, kar je izkoristil Maribor, osvojil prvo mesto in se prebil v drugo jugoslovanski ligo. Olimpija je sezono po odličnem spomladanskem delu sezone sklenila kot tretja, kar je pomenilo, da bo morala še vsaj leto dni igrati v republiški ligi.

Olimpija je tudi po vrnitvi iz Kopra nadaljevala z dobrimi igrami in ko je 10. maja 1987 doma kar z 8:0 premagala še mariborski Železničar, dvomov o tem, kdo bo osvojil republiško ligo, skorajda ni bilo več. Zmaji so si naslov priigrali na domači tekmi z Domžalami, ki so jih razbili s 6:0, na koncu pa so slovenski prvaki postali brez enega samega poraza! Na 26 tekmah je Olimpija dosegla 20 zmag in šest remijev, ob tem zabila 64 golov in jih prejela le štiri. Koper je bil drugi, Slovan tretji.

Pred začetkom sezone 1986/87 je javnost s precejšnjim presenečenjem sprejela novico, da Zmajev ne bo več vodil Zdenko Verdenik. Uprava kluba ga je čez noč odpustila (Verdenik naj bi za takšno potezo nadrejenih izvedel kar iz časopisov!) in namesto njega pripeljala starega znanca Nedeljka Guglja. Kakorkoli, poteza se je izkazala za zadetek v polno, Olimpija je namreč v jesenskem delu sezone rušila vse pred sabo. Na trinajstih tekmah zeleno-beli niso izgubili niti enkrat. Desetkrat so zmagali, trikrat remizirali, ob tem pa so se lahko pohvalili z razliko v golih 32:2! Toda kljub temu je bila gneča na vrhu lestvice precejšnja: Olimpija, ki je v imenu nosila sponzorja Integral, je imela 23 točk, drugouvrščeni Koper 22, tretji Slovan jih je jeseni zbral 20.

Da bo spomlad pestra in zanimiva, je bilo kristalno jasno. Že prvi krog v letu 1987 pa je postregel s čisto pravim derbijem. Na Bonifiki sta se udarila Koper in Olimpija, dobre jesenske igre obeh klubov pa so na tribune privabile kar okrog 10.000 gledalcev! Ljudje so se na tribunah drenjali že uro pred začetkom tekme, evforični navijači Kopra so bili prepričani, da bodo njihovi ljubljenci slavili in na lestvici prehiteli Olimpijo. Toda Zmaji so imeli drugačne načrte. Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 57. minuti, ko si je koprski vratar Nihad Handžić privoščil usodno napako. Z žogo v nogah je želel preigrati nogometaša Olimpije Zorana Šestana, a mu to ni uspelo. Šestan mu je žogo vzel in jo nato iz sicer težkega položaja brcnil v koprsko mrežo. Dovolj za njegov prvenec v zeleno-belem dresu, dovolj za zmago Olimpije.

KOPER - OLIMPIJA 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Šestan (57)
Sodnik: Edvard Šoštarič (Maribor)
Koper: Handžić, Borštnar, Omanović (Kariž), Bečaj, Čosić, Maglica, Labor, Benedejčič (Breznikar), R. Voljč, Osibov, Poljšak (Zulić). Trener: Popadić
Olimpija: Irgolič, Vujnović, Granov, Šestan, Perica, Rajšel, Milošević (Žitnik), Matković, Bašić, Prelogar, Vončina (Ubavić). Trener: Gugolj

Olimpija je tudi po vrnitvi iz Kopra nadaljevala z dobrimi igrami in ko je 10. maja 1987 doma kar z 8:0 premagala še mariborski Železničar, dvomov o tem, kdo bo osvojil republiško ligo, skorajda ni bilo več. Zmaji so si naslov priigrali na domači tekmi z Domžalami, ki so jih razbili s 6:0, na koncu pa so slovenski prvaki postali brez enega samega poraza! Na 26 tekmah je Olimpija dosegla 20 zmag in šest remijev, ob tem zabila 64 golov in jih prejela le štiri. Koper je bil drugi, Slovan tretji. Sijajna generacija nogometašev (Aleš Čeh, Gregor Židan, Džoni Novak, Zoran Ubavić, Robert Englaro, Jani Pate in drugi) je dve leti kasneje naredila še korak naprej, saj je osvojila tudi drugo jugoslovansko ligo in se tik pred razpadom skupne države vrnila nazaj med prvoligaše.

Toda ne glede na vse se je tistega 22. marca 1987, ko se je na Bonifiki zbralo kar 10.000 ljudi, zgodilo nekaj, na kar so navijači Olimpije potem zaman čakali kar neverjetnih 26 let. Tedaj so Zmaji namreč nazadnje premagali Koper na stadionu Bonifika, preden se je začelo skoraj tri desetletja dolgo sušno obdobje. Urok je 22. maja 2013 prekinil šele Nik Kapun s svojim prvencem v dresu Olimpije…

V nedeljo se bosta Koper in Olimpija vnovič udarila med sabo. Tokrat je statistika na strani Zmajev. Že sedemkrat zapored Olimpija ni izgubila ligaške tekme na Bonifiki. Toda kaj je sedem tekem v primerjavi s 26 leti…